Svet je v tem trenutku usmerjen kapitalistično in trend je, da smo navajeni kopičiti stvari. Več imaš, bolj si “bogat”. Vsekakor v življenju potrebujemo stvari, pa vendar, kaj daje stvarem tisto pravo vrednost. Po mojem mnenju je dober kriterij za to, kaj vnaša v naše življenje več življenja in kaj vnaša mrtvilo.
Če se pri tem navežem na umetniške izdelke, neka serijska proizvodnja istih slik, ki so ustvarjene v 5 minutah, v tovarni, rutinsko zapakirane v škatle in poslane na vse konce sveta, ne more nadomestiti originalnega dela, ki je nastal le enkrat, vanj je bila vložena energija, trud, namera in zgodba.
Tudi če sama pripravim tiskane verzije svojih izdelkov, ne morejo nadomestiti izvorne izkušnje v polni obliki. Je samo meglica originalnega dela. Darilo, ki nam ga da izdelek, ni v svoji polni HD definiciji. Nikoli neka kopija izdelka ne bo vzbudila enakega občutka pri vas, kot pa original, ki je narejen le enkratno, neponovljivo, kjer je vsaka poteza narejena z življenjem in vsak košček platna prežet z namero, z ljubeznijo do tega kar avtor počne. Digitalni odtis na papir bo morda zajel le 20% izkušnje celotne original slike. Na tiskovini ni slojev, ni procesa, ni številnih ur ukvarjanja z vsakim detajlom, ni notranje vsebine.
.
Energijska slika, kot je na primer mandala, bo kot kopija original slike na papirju sicer imela učinek, ampak morda le 10% od celotne vsebine, saj ne vsebuje procesa nastanka kot izvorno platno. Ob njej ne boste doživeli takšnega efekta in zdravljenja kot ob živi sliki na platnu, ki v vsakem svojem delčku vsebuje delo, emocijo, namero in energijo. Tudi logika imeti 10 slik z 10% ne pomeni, da ste prišli na 100%, povprečje je še vedno samo 10%. Ne morete si kupiti 10 čevljev slabše kvalitete, pa če nosite vse, bo potem seštevek kvalitete 100%, noge vas bodo bolele v vsakih.
Še nekaj drugih primerov:
Lahko pojemo tableto, nek kemično zapakiran paketek, ki bo zadostil potrebam fizičnega telesa, vzpostavil ravnovesje s katerim lahko shajamo. Pa vendar, to ne bo nadomestilo čudovitega pisanega obroka, ki ga je nekdo pripravil z ljubeznijo, skrbno narezal vsak košček, vložil v to svoj čas in energijo, življenje. Če gremo še korak pred tem, nek v laboratoriju vzgojen paradižnik, ne bo nikoli imel iste vsebine kot tisti na vrtu, ki je doživel sonce in dež in zemljo, vsrkal vase okolje v katerem je, vrtnarja, ki ga je vzgajal, zato ker to zares rad počne. Tega faktorja v “instant” hrani ni.
Na spletu najdemo ogromno zabavnih vsebin, videov o smešnih živalih, stand-up komedijantov, vse to je super, ampak nič ne nadomesti živega druženja in smeha z najboljšim prijateljem ter lastnega smešnega doživetja s hišnimi ljubljenčki. Tudi internet, socialni mediji, telefon tega aspekta ne morejo izpolniti. V vseh pogledih se robotiziramo in ne človečimo.
V stanovanju imamo lahko kupe plastičnih rož,ki izgledajo identično kot prave. Z njimi ni skrbi, ni zalivanja, vizualni efekt je isti. Ampak to ni življenje, to je mrtvilo. Zamudimo ves proces nastajanja, priložnost, da za nekaj skrbimo, da opazujemo spremembo rastline, kako nastane vsak nov droben listek, kako se barve spreminjajo glede na količino sonca, ki ga rastlina dobi. Kako propade en cvet in v naslednjem ciklu nastane nov.
Lahko poslušamo glasbo na radiu, ampak izkušnja je samo 20% v primerjavi s tem, da nekdo igra v živo pred nami in da vsrkamo vsako vibracijo zvoka, ki jo je nekdo z največjo radostjo udejanjil skozi sebe. Lahko občudujemo plesalce, a če nikoli dejansko ne zaplešemo, bomo prikrajšani za celovito izkušnjo postati ples mi sami.
Vsekakor ni namen te objave vsiljevanje nakupov, ampak razumevanje. Nič ni narobe, če imamo reprodukcije del in stvari kupujemo iz serijske proizvodnje, tudi jaz si ne bom kupila original Klimtove slike, saj je to izven mojih finančnih zmožnosti, bom imela pa motiv na primer na majici, ker bom s tem vsaj procent tega, kar mi je všeč, vnesla v svoje življenje. Želim zgolj poudariti, da od vseh “instant” variacij česarkoli v življenju, dobimo morda 5, 10 ali 20% od celotne vsebine, od polnega doživetja, od kvalitete, od “HD definition” izkušnje. Kopičenje “instant” stvari po mojem mnenju ne odseva našega obilja, ampak našo praznino.
Naj bo to zgolj spodbuda, kje vse v življenju lahko postopoma vnašamo bolj HD izkušnjo in namesto, da imamo na kupe instant stvari – mrtvil, izbiramo nekaj kar v nas zbuja največjo možno iskro življenja, dobrodejno vpliva na naše zdravje, fizično in psihično počutje ter nas spodbuja v duhovno rast. HD izkušjo nam vsekakor prinaša tudi družba, ki jo izbiramo. Ni lepšega če lahko ustvarjanje na platnu, pripravo hrane ali dobro mero smeha delimo še z nekom, bodisi v smislu dela, ki ga opravljamo ali pa načina druženja z drugimi iskrečimi osebicami 🙂
Dodaj odgovor